Prav je, da verjamemo v marsikaj. Bodisi ljubezen, usodo, boga, v dobro… A pomembno se je vprašati, kako to živimo.” Pravi psihoterapevt Milenko Kovačević.

Usodo lahko psihološko razumemo kot življenjski scenarij, načrt oz. t.i. skript, ki ga otrok oblikuje do sedmega leta starosti, na podlagi starševskih sporočil. Le-ta se nato nezavedno odigrava skozi življenje posameznika.

Verovanje v usodo lahko vidimo tudi kot zavzemanje otroške pozicije, da nismo kovač svoje sreče, da zanjo nismo odgovorni in da jo kontrolirajo drugi.

Taka pozicija posamezniku onemogoča, da bi prevzel odgovornost in živel svoje potenciale.

Oglejte si oddajo na tem linku.


×

Make an appointment and we’ll contact you.