Informacije za edukacijsko skupino iz Transakcijske analize

Informacije za edukacijsko skupino iz Transakcijske analize

 

Zavod Pamina od januarja 2018 dalje organizira prvo edukacijsko skupino iz Transakcijske analize v poklicu in življenju. Skupina se je že oblikovala in novih članov več ne sprejema. Nova bo razpisana po zaključku aktualne, predvidoma v letu 2020.

Srečanja imamo na naslovu: Pamina, Kajuhova ulica 12, 2000 Maribor

Datumi naslednjih srečanj so:

  • 27.10.2018 od 9:00 do 15:00 ure
  • 24.11.2018 od 9:00 do 15:00 ure
  • 15.12.2018 od 9:00 do 15:00 ure
  • 19.1.2019 od 9:00 do 15:00 ure
  • 23.2.2019 od 9:00 do 15:00 ure
  • 23.3.2019 od 9:00 do 15:00 ure
  • 20.4.2019 od 9:00 do 15:00 ure
  • 18.5.2019 od 9:00 do 15:00 ure
  • 22.6.2019 od 9:00 do 15:00 ure

 

Posamezne teme treninga bodo:

1. srečanje (februar 2018): Referenčni okvir

Če želimo razumeti človeško delovanje in vedenje, je izjemno pomembno razumeti koncept referenčnega okvirja. Vsako človeško vedenje ima notranjo logiko.

2. srečanje (februar 2018): Ego stanja

Ego stanja, kot različni doživljaji sebe, so pomembna za razumevanje psihopatologije in za analizo komunikacije. Naša psiha je sestavljena iz različnih delov. Podrobno bomo te dele spoznali in jih poskusali razumeti psihodinamsko.

3. srečanje (marec 2018): Pohvale in kritike

“Stroukiranje” predstavlja koncept, s katerim opredeljujemo oblike medsebojnega prepoznavanja, in sicer na način brezpogojnih in pogojnih sodb (pohvale in kritike). “Stroukiranje” je pomembno pri vzgoji, ker sloni na realnem doživljanju otroka. Zajema brezpogojne pohvale na osebni ravni in pogojne pohvale ter kritike na vedenjski ravni, kar predstavlja temelj za zdrav razvoj otroka. Na drugi strani so “discounti”, ki so na brezpogojni in pogojni ravni patološki. Ti so pomembni za razumevanje psihopatologije.

4. srečanje (april 2018): Transakcije oz. oblike komunikacije

Analiza transakcije oz. komunikacije je eden temeljnih konceptov transakcijske analize. S pomočjo analize lažje razumemo medčloveške odnose, predvsem pa težave v odnosih skozi problematične transakcije.

5. in 6. srečanje (maj in junij 2018): Življenjski skript

Življenjski skript ali scenarij v TA vedno razumemo kot patologijo. Njegov temelj tvorita prepovedi – prepoved na življenje in prepoved na ljubezen ter prisile oz. zapovedi, s katerimi človek poskuša bežati od skripta. Če hočemo uspešno pomagati ljudem, je zelo pomembno dobro poznavanje skripta ter poznavanje načina odprave skripta.

7. srečanje (september 2018): Igre in manipulacije

Pri konceptu iger je pomembno razlikovati med namernimi igrami prevar ter nezavednimi igrami obrata. Zavestne igre so povezane z razumevanjem antisocialnih osebnostih motenj. Nezavedne igre obrata pa so del življenjskega scenarija, ki so odraz notranjega konflikta in so vedno povezane z disfunkcionalnimi prepričanji (zablodami).

8. srečanje (oktober 2018): Razumevanje konflikta

Večina težav v medčloveških odnosih je, zaradi nerazumevanja konflikta in posledično neprimernih načinov reševanja. Najbolj pogoste krize v partnerskih odnosih, so zaradi različnih konceptov v konfliktu in razlikih v načinu reševanja le-teh. Posebno področje pa je razumevanje “intrapsihičnega” konflikta (konflikt znotraj nas). Z razumevanje notranjega konflikta lažje razumemo mučna stanja: zastoj, ambivalenca, odvisnost, psihološke igre, psihosomatika ipd.

9. srečanje (november 2018): Kontaminacija in dekontaminacija odraslega

Pod kontaminacijo razumemo prežetost ego stanja Odrasli z vsebinami iz ego stanja Starš ali iz ego stanja Otrok. Na primer iluzije in zablode so najbolj pogoste vsebine, zaradi katerih je funkcioniranje Odraslega zmanjšano.

Dekontaminacija je proces, v katerem zastarele patološke vsebine Starša in Otroka integriramo v ego stanje Odraslega (primer: “Jaz sem butast.” – “Jaz sem pameten.”)

10. srečanje (december 2018): Razumevanje čustev

Razumevanje čustev je ključno za razumevanje lastnih reakcij in reakcij drugih ljudi. Za svetovalce, psihoterapevte in pedagoge je pomembno razumeti kako so čustva sestavni del človeškega trpljenja in psihopatologije. Brez jasne predstave o čustvenih reakcijah, se bomo težko orientirali v kompleksnih medčloveških odnosih ter odnosu do sebe. Omenimo nekaj osnovih konceptov razumevanja čustev: Krožna emocionalna reakcija (KER), pozitivni čustveni defekt (pretirana čustva), negativni čustveni defekt (prepovedana čustva, psihosomatika (vpliv čustev na telo in bolezni), formalne motnje mišljenja (reifikacija, kvazikavzalnost, intelektualizacija). Za psihoterapevtsko delo je pomembno razumeti čustva v psihopatolgiji.

11. srečanje (januar 2019): Formalne motnje čustvovanja

Pri formalnih motnjah čustvovanja je pomembno razumeti načine kako se ljudje odtujujemo od lastnih čustev. Na primer, da lastnim čustvom pripisujemo lastnosti predmetov, ki so odgovorni za naše počutje.

12. srečanje (februar 2019): Pretirana čustva

Pri konceptu pretiranih čustev je pomembno razumeti zakaj ljudje doživljajo preintenzivna čustva ali pretirano dolgo. Kako pomagati ljudem, ki imajo težave v medčloveških odnosih, zaradi pretiranih čustev. Čustveno izsiljevanje in čustvene zlorabe so ključne za razumevanje koncepta pretiranih čustev.

13. srečanje (marec 2019): Prepovedana čustva

Potlačevanje in dušenje čustev je pomembno pri razumevanju negativnega čustvenega defetka, s katerim v večji meri osiromašimo naše odnose. Čustveni manjko pa je pomemben za razumevanje antisocilane osebnostne motnje.

14. srečanje (april 2019): Čustva in psihosomatika

Preplet čustev, telesnih motenj in telesnih bolezni je zgodba o psihosomatiki. Vsakemu psihoterapevtu je dobro razumevanju tega koncepta v pomoč pri delu z ljudmi, ki v ozadju telesnih težav imajo v resnici težave z doživljanjem nediferenciranih čustev.

15. srečanje (maj 2019): Kontrola čustev

Za primerno čustvovanje je pomembno delati razliko med: neprimerno kontrolo primernih čustev in primerno kontrolo neprimernih čustev.

16. srečanje (junij 2019): Čustva v psihopatologiji

Zgodba o psihopatologiji (osebnostne motnje, nevroze, psihoze) je zgodba o neprimernih čustvih, kot so: samoprezir, samosovraštvo, depresivnost, pretiran sram, pretirana krivda ipd.

17. srečanje (september 2019): Preverjanje znanja

Preverjanje znanje bo sestavljeno iz predhodnjega eseja, ki bo zajemal osebni TA profil. Slednjega bo vsak od udeležencev na zadnjem srečanju predstavil.

Delo poteka v obliki enodnevnih srečanj, enkrat na mesec, ob sobotah med 9:00 in 15:00 uro. Trening zajema 17 srečanj. Način dela sloni na prepletu teoretičnega in izkustvenega. Zaželjeno je, da kot udeleženci, zaradi povezanosti tem in samega procesa, prisostvujete celotnemu ciklu. Zaključno srečanje bo namenjeno preverjanju znanja.

 

Literatura:

 

×

Make an appointment and we’ll contact you.