Avtorica: Lucija Hrastnik, študentka na praksi

Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni pljuč, ki prizadene tako otroke kot odrasle, pa vendar ostaja o vzrokih njenega razvoja veliko neraziskanega. Kljub splošnemu strinjanju, da je ta pogojen z različnimi alergijskimi in psihološkimi dejavniki, ki se med seboj dopolnjujejo, je natančno razlikovanje med njimi izredno težavno. Ob svetovnem dnevu astme želimo izpostaviti predvsem psihološke dejavnike in izraziti kako pomembno je, da jim pri obravnavi ljudi, ki imajo težave z astmo, namenimo pozornost.

Psihogeni dejavniki razvoja otroške astme

Raziskave kažejo, da ima na astmo vpliv vrsta dejavnikov, kot so stres, tesnoba, žalost, okoljski dražilci, alergeni in okužbe, stanje pa je povezano tudi z večjo razširjenostjo anksioznih in depresivnih motenj.

Povezava med bronhialno astmo in psihološkimi dejavniki je kompleksna, enega od pomembnih dejavnikov pa predstavlja povezanost otroške astme z vezjo med materjo in dojenčkom. Slednja (ang. maternal-infant bonding) je konstrukt, ki opisuje fizično, čustveno in biološko povezanost matere s svojim otrokom in pomeni zapleteno interakcijo obojestranskega močnega čustvenega odzivanja. Dogodki, ki lahko zavirajo povezanost, so sledeči:

  • fizična ločitev ob rojstvu,
  • čustvena ločitev matere zaradi določenega travmatičnega dogodka.

Kadarkoli pride do tovrstne ločitve, je vez med materjo in dojenčkom ogrožena, kar je povezano z večjim tveganjem za razvoj otroške astme.

Astma kot psihosomatsko stanje

V prvi polovici prejšnjega stoletja so avtorji predstavili teorijo, v kateri so astmo razložili kot posledico otrokovega konfliktnega odnosa z materjo. Bolj specifično, astma pomeni posledico nerešene, pretirane odvisnosti od matere, ki zavrača otroka. Najizrazitejši čustveni konflikti, ki lahko predstavljajo vzrok nastanka astme, so zatiranje kakršnih koli močnih čustev ter grožnje odvisnim odnosom in njihovi varnosti. Pri otrocih, ki so preobremenjeni z mislimi na materino zavračanje, astmatični napad pogosto predstavlja njihovo reakcijo na nevarnost separacije od matere in je na nek način enakovreden zatrtemu in potlačenemu kriku tesnobe ali besa. Situacija pred astmatičnim napadom je izrazito travmatičnega značaja, zgodi pa se kadar nevarnost izgube matere postane preveč akutna ali kadar ego na to ni pripravljen.

Obdobje, v katerem otrok ustrezno izraža potrebo po materini pomoči z neartikuliranim jokom, je zato zelo pomembno pri razvoju astme. Alergijska občutljivost otroka ob prisotnem čustvenem konfliktu predstavlja dodaten dejavnik. Psihosomatska domneva je namreč, da se prag alergijske občutljivosti pri otoku zniža, če se hkrati pojavi še čustveni dejavnik (konflikt). Pljuča se takrat “branijo” s krčenjem sapničic (bronhiol) po istem mehanizmu, s katerim se je izrazil čustveni konflikt ob ločitvi od matere.

Vpliv astme na razvoj osebnostne strukture

Astma vpliva tudi na razvoj posameznikove osebnostne strukture. Značilna je nepripravljenost prevzemanja odgovornosti za skrb za druge, želja po obvladovanju okolja in neodvisnosti pa je pri astmatičnih pacientih v veliki meri povezana z obvladovanjem strahu, da bi ostali sami. Astmatični otroci so prekomerno tesnobni, primanjkuje jim samozavesti, zanje pa je značilna tudi oklepajoča odvisnost od staršev.

Zdravljenje astme s pomočjo psihoterapije

V boju proti tej izčrpavajoči in življenjsko nevarni bolezni je torej pomembno, da ne zanemarimo čustvenih dejavnikov. Čeprav gre pri etiologiji astme za kombinacijo različnih dejavnikov, obstajajo številna poročila o uspešnosti psihoanalitičnega zdravljenja, ki lahko vodi do popolne ali delne ublažitve astmatičnih simptomov. Številni empirični in klinični raziskovalci so tako prepričani v njeno osrednjo vlogo pri zdravljenju. Ker pa je proces dihanja tako zelo ključen za človekov obstoj, psihosomatska astma s kliničnega in teoretičnega vidika ostaja obsežen problem, potreben nadaljnjih raziskav.  

Viri:

  • Deutsch, F. (1943). [Review of the Psychogenic factors in bronchial asthma, by French, T. M., et al.]. Psychoanalytic Quarterly12, 107-112.
  • Madrid, A. (2005). Helping children with asthma by repairing maternal-infant bonding problems. American Journal of Clinical Hypnosis, 48(2-3), 199-211. https://doi.org/10.1080/00029157.2005.10401517
  • Mitrani, J. (1993). “Unmentalized” experience in the etiology and treatment of psychosomatic asthma. Contemporary Psychoanalysis, 29(2), 314-342. https://doi.org/10.1080/00107530.1993.10746811
  • Subbarao, P., Mandhane, P. J., & Sears, M. R. (2009). Asthma: epidemiology, etiology and risk factors. Cmaj181(9), 181-190. https://doi.org/10.1503/cmaj.080612
×

Make an appointment and we’ll contact you.